Svojo zlato dobo je Vrhnika doživela v 17. stoletju, zahvaljujoč ugodnemu
položaju ob glavni državni cesti, po kateri je potekal ves promet med Trstom in
Ljubljansko kotlino ter se od tu naprej odvijal po Ljubljanici. Pomembnost
Vrhnike v tem obdobju dokazujeta obiska
avstrijskih cesarjev – leta 1660 je Vrhniko obiskal avstrijski cesar
Leopold I., leta 1728 pa mu je sledil še avstrijski cesar Karel VI.
Z
dograditvijo cesarske ceste Dunaj-Trst leta 1806, je čolnarstvo začelo počasi
izumirati, uveljavljalo pa se je prevozništvo na daljše razdalje. Najpogosteje
so vrhniški “furmani” vozili na sever do Mürzzuschlaga in na jug do Mantove. Na
te čase spominja ime hotela Mantova na Cankarjevem trgu.
V tistem
času je Vrhniko zajela gospodarska kriza,
iz katere si je počasi pomagala z novimi gospodarskimi panogami. Začelo se je
izkoriščanje velikih gozdov v bližnjem kraškem zaledju. Ob močnih izvirih
Ljubljanice je bilo proti koncu 19. st. toliko žag kot nikoli prej in pozneje.
Z dograditvijo lokalne železnice Ljubljana-Vrhnika leta 1899 se je začel razvoj nove industrije (opekarstvo,
usnjarstvo, lesarstvo, mlekarstvo, sirarstvo).
V drugi
polovici 19. st. in na začetku 20. st. so Vrhniko s svojim delovanjem
zaznamovali nekateri izmed vidnejših
slovenskih umetnikov – pisatelj in dramatik Ivan Cankar, slikarji Simon
Ogrin, Jožef Petkovšek in Matej Sternen.