Nauportus, Oberlaibach …

Do 12. st. so nastala naselbinska jedra srednjeveške Vrhnike. Predvidevamo, da je počasno povečevanje prometa po delno ohranjenih rimskih poteh in po plovni poti po Ljubljanici ponudilo osnovo, da je v bližini rimskega Nauportusa polagoma nastajala srednjeveška Vrhnika.

Nastala so tri naselitvena jedra:

V pisnih virih je Vrhnika prvič omenjena leta 1300 kot Oberlaibach ali Gornja Ljubljana. Valvasor pripoveduje, da je bila Vrhnika trg že leta 1325 in je predstavljala enega najstarejših trgov bivše dežele Kranjske, kjer so gospodovali “vrhniški gospodje”.

Svojo zlato dobo je Vrhnika doživela v 17. stoletju, zahvaljujoč ugodnemu položaju ob glavni državni cesti, po kateri je potekal ves promet med Trstom in Ljubljansko kotlino ter se od tu naprej odvijal po Ljubljanici. Pomembnost Vrhnike v tem obdobju dokazujeta obiska avstrijskih cesarjev – leta 1660 je Vrhniko obiskal avstrijski cesar Leopold I., leta 1728 pa mu je sledil še avstrijski cesar Karel VI.

Z dograditvijo cesarske ceste Dunaj-Trst leta 1806, je čolnarstvo začelo počasi izumirati, uveljavljalo pa se je prevozništvo na daljše razdalje. Najpogosteje so vrhniški “furmani” vozili na sever do Mürzzuschlaga in na jug do Mantove. Na te čase spominja ime hotela Mantova na Cankarjevem trgu.

V tistem času je Vrhniko zajela gospodarska kriza, iz katere si je počasi pomagala z novimi gospodarskimi panogami. Začelo se je izkoriščanje velikih gozdov v bližnjem kraškem zaledju. Ob močnih izvirih Ljubljanice je bilo proti koncu 19. st. toliko žag kot nikoli prej in pozneje. Z dograditvijo lokalne železnice Ljubljana-Vrhnika leta 1899 se je začel razvoj nove industrije (opekarstvo, usnjarstvo, lesarstvo, mlekarstvo, sirarstvo).

V drugi polovici 19. st. in na začetku 20. st. so Vrhniko s svojim delovanjem zaznamovali nekateri izmed vidnejših slovenskih umetnikov – pisatelj in dramatik Ivan Cankar, slikarji Simon Ogrin, Jožef Petkovšek in Matej Sternen.

Po letu 1945 se je Vrhnika začela hitro razvijati, saj so k temu pripomogle ugodne prometne povezave in bližina Ljubljane. Število prebivalstva je hitro naraščalo. Pojavila so se nova naselitvena jedra, ki so se zlila s starimi, in Vrhnika je leta 1955 postala mesto.

V novejšem času Vrhnika deli usodo države in sveta, saj je propadel velik del delovno intenzivnih panog (IUV, LIKO …), ki pa so jih nadomestile moderne storitvene dejavnosti, med drugim tudi turizem.

Vrhnika se je v zadnjih letih razvila v eno najbolj ''zelenih'' občin v državi. Je prva slovenska Zero waste občina, ponaša se z nazivom Zelena občina 2011. Zelena pa je tudi njena pokrajina – barje, hriboviti svet in reka Ljubljanica, ki izvira prav na Vrhniki in daje pečat pokrajini. Vse to vabi tako domačine kot tudi obiskovalce k odkrivanju narave in kulture na stiku Barja in Krasa. Številne pa so tudi možnosti obiska različnih prireditev, rekreacije in športa, ki zagotavljajo dobro počutje ter zdravje telesa in duha.