V soboto, 4. novembra, se je
skupina prostovoljk in prostovoljcev znova zbrala ob vrhniški antični
znamenitosti – rimskem zidu, ki ga krajani poznajo kot Ajdovski zid. Konec 3.
stoletja je bil zgrajen z namenom, da osrčje rimskega imperija obrani pred
vojaškimi vpadi tujih ljudstev, arheološke ostaline pa so danes, 1.700 let
pozneje, prepuščene gozdu in pozabi. Da bi zid spet lahko vsaj malo zasijal v
svoji nekdanji mogočnosti, v Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika v sklopu EU projekta
Claustra+ za prihodnje leto načrtujejo vzpostavitev nove tematske pešpoti, ki
bo potekala ob njem.
Do takrat pa bo potrebno še veliko dela. Prav zato so se v
zgodnjem novembrskem jutru občani vseh starosti in zanimanj odzvali povabilu na
delovno akcijo in se odpravili na Cesarski vrh pri Zaplani, da bi odsek zidu
očistili grmičevja in podrasti. Po bližnji okolici se je razlegal zvok motornih
žag, skupinice pridnih rok pa so požagano vejevje neutrudno zlagale na urejene
kupčke. Ko je delovna vnema malenkost popustila, sta se najmlajša prostovoljca
David in Žiga prepustila vabilu gozda ter se predala igri in domišljiji. Drugi
so po krajšem predahu znova zavihali rokave in se enako marljivo kot v začetku
podali po sledeh antične gradnje.
Gospa Ema, ki si svoj prosti čas
zadnjih 20 let zaposluje s spoznavanjem in raziskovanjem krajevne zgodovine, je
ob tem povedala: »Čeprav sem upokojenka, bi v soboto rada marsikaj
postorila, sem se zjutraj odločila: Grem! Bila je prijetna delovna izkušnja,
zanimiva druščina vseh starosti, marsikaj sem izvedla o poteku projekta,
spoznala zanimive ljudi. Bila je odlična skupinska delovna energija. Fantje
Roman, Toni ... so bili pred nami pravi virtuozi z motorkami. Organizatorji ste
s polno dobre energije poskrbeli za akcijo, navodila, tekočino in pravi
"gozdarski sendvič", ki je dal novih moči. Še bi šla.«
Matej se je s sinom akciji
pridružil, ker rada preživljata čas na prostem in v naravi, hkrati pa sta tako za
skupnost storila tudi nekaj dobrega. Gospa Nada s sinom Markom in gospod Velko so
kot lastniki zemljišč ob zidu vso akcijo sploh omogočili, na terenu pa so se v
delovnem zanosu tudi pridružili prostovoljcem. Gospa Mari se je ekipi
pridružila iz radovednosti – da spozna okolico Vrhnike, kamor se je pred časom
priselila, in iz želje, da prijetno združi s koristnim. Gospod Janez, krajan
Zaplane, se je na povabilo k akciji priključil brez pomislekov in zadržkov, saj
je za dober namen vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Gospa Pavla in gospod Tone
sta doslej organizirala in sodelovala pri številnih projektih urejanja gozdnih
in planinskih poti v vrhniški občini, zato kot izkušena markacista pri takem dogodku
preprosto nista smela manjkati. Nenazadnje pa minula akcija, ki ji bodo sledile
nove spomladi naslednje leto, ne bi uspela v tolikšnem obsegu brez Romana, vodje
delovne odprave, ki je povedal: »Dediščina
mojega kraja mi ogromno pomeni. Želim si, da bi javnost po toliko letih znova
videla, kakšni biseri se skrivajo na vrhniškem koncu.«