Ivan
Cankar je poznan po številnih anekdotah. Nekoč je v družbi dejal: ''Ko bom jaz
imel spomenik, hočem takega, da bom sedel, ne maram stati.'' In res so Vrhničani
z izbiro podobe kipa ob Tržaški izpolnili željo največjega slovenskega
pisatelja in dramatika.
Kmalu
po Cankarjevi smrti, januarja 1919, se je na Vrhniki oblikoval odbor za
postavitev spomenika znamenitemu rojaku. V desetletnih
pripravah za realizacijo te naloge so se obrnili tudi na naše zdomce v
Ameriki. Ti so se odzvali in v Detroitu ustanovili odbor za zbiranje prispevkov
za spomenik. Ker so se ameriški Slovenci želeli v čim večjem številu udeležiti
odkritja spomenika, je Odbor določil, da bo slavnostna otvoritev v poletnem
času leta 1930.
Za
mesto postavitve spomenika so določili prostor ob Novi cesti, danes Tržaški, ob
takratni Kmetski posojilnici (danes občinski stavbi). V Cankarjevi mladosti je
bil to prostor, kjer so ''Jelovški'' spravljali hlodovino pripeljano iz gozdov,
preden so jo odpeljali naprej, v razrez. To so bile znamenite Mesarjeve klade, po katerih so plezali
in se na njih igrali deček Ivan Cankar in njegovi sovrstniki.
Na
natečaju za oblikovanje spomenika je sodelovalo 10 slovenskih kiparjev. Odbor
se je na koncu odločil za delo kiparja Iva Jurkoviča z naslovom ''Mislec''. Razložili so, da je ta
osnutek najbolj všeč Vrhničanom, ker jih najbolj spominja na dejansko
Cankarjevo podobo.
Številnih
slovesnosti ob odkritju spomenika in spominske plošče na
hiši na Klancu, se je udeležila množica ljudi od blizu in daleč. V velikem
številu so na Vrhniko prišli tudi zdomci iz Amerike. Kulturne prireditve so
potekale že 9. avgusta, najbolj slavnostna pa je bila nedelja, 10. avgusta
1930.