Bela krizantema velja za eno najpomembnejših Cankarjevih del, ki je nastalo v času njegovega bivanja na Rožniku, natančneje leta 1910. Delo odraža pisateljeve tegobe tistega časa. Liberalni kritiki so odklanjali njegova dela, češ da pisateljsko propada in da njegov talent peša, klerikalci so preprečili uprizoritev njegove drame Hlapci, nekako mu tudi ni uspelo urediti osebnega življenja z nevesto Štefko.
Spis Bela krizantema je odgovor na vse to dogajanje. Sestavlja ga 16 delov, ki se vsi skupaj zlijejo v enoten literarno polemičen spis. Izpostavimo lahko dve osrednji zgodbi - zgodbo o pitonu, ki se v cirkusu ovije okoli krotilke, kot meščani 'zadušijo' in pogubijo umetnika; ter zgodbo o cvetu bele krizanteme, ki jo v gumbnici še vedno nosi propadel bogataš. Cvet je simbol za slovensko slovstvo do slovenske moderne in z njo vred.