''Bela kakor nevesta se sveti
na holmu Sveta Trojica, razgleduje se po solnčni ravni, po tihem, sanjajočem
močvirju, do Žalostne gore in do Krima.'' (Ivan Cankar, Aleš iz Razora)
Če si zaželite lahkotnega vzpona do razgledne točke nad Vrhniko, vam priporočamo, da se podate do vrha
Sv. Trojice. Priporočamo, da vzpon začnete pri cerkvi sv. Lenarta v središču
Vrhnike. Pot vas bo vodila mimo spominske hiše Ivana Cankarja in po makadamskih poteh do vrha, kjer se vam bo odprl
razgled na Vrhniko, v lepem vremenu pa vse do Ljubljane. Sprehodite se okoli
cerkve sv. Trojice, o kateri kroži zanimiva legenda. Odpočijte si na Cankarjevih
brkih in uživajte v čudoviti naravi.
Marsikdo se
ob pogledu na cerkev vpraša, kako to, da so se Vrhničani odločili postaviti
tako veliko in imenitno cerkev na vrh hriba. Legenda pripoveduje o pastirici,
ki je na tem hribu pasla ovce. Nekoč se je zgodilo, da so vse naenkrat izginile
in po dolgem iskanju je celotno čredo našla na vrhu hriba. Ovce so bile zbrane
okoli podobice, na kateri je bila naslikana Sveta Trojica. Videti je bilo,
kakor da molijo pred njo. Naslednji dan se je dogodek ponovil. Takrat je
pastirica podobico vzela in jo nesla k domačemu župniku. Povedala mu je, kako
je dvakrat našla ovce pri isti sličici. Župnik je podobico spravil v svoj
molitvenik. Toda naslednji dan so bile ovce spet na istem kraju. Tam je
pastirica našla tudi podobico, ki jo je prejšnji dan izročila župniku. Vzela jo
je in mu jo nesla. Ta je pogledal v svoj molitvenik, ki pa je bil prazen ...
Nenavadni dogodek so takrat ljudje razumeli kot znamenje, da morajo na mestu,
kjer se je vse skupaj dogajalo, pozidati cerkev v čast Sveti Trojici. Zgodba, o
kateri pripoveduje tudi Cankar, pravi, da je pastirica pomagala pri gradnji.
Nosila je vodo iz Ljubljanice k cerkvi vrh griča. Nekoč se je spotaknila in
tako nesrečno padla, da je umrla. Njeno lobanjo naj bi vzidali za glavnim
oltarjem in kdor prisluhne pri odprtini za oltarjem, bo slišal šumenje vode...