Pot začnemo v starem jedru Podlipe, kjer si na informacijski tabli lahko ogledamo njen potek po KS Podlipa-Smrečje. Če smo se pripeljali z avtomobilom, je primerno parkirišče pred gasilskim domom in pred Gostilno Jurca, po domače Pri Vrtnarju. Tu se lahko že na samem začetku okrepčamo z dobro domačo hrano, saj se gostilna ponaša s stoletno tradicijo.
Ker stari del Podlipe nudi kar nekaj kulturnih zanimivosti, je prav, da si jih ogledamo. Z vrta gostilne lahko opazujemo vrteče mlinsko kolo Kovtrovega mlina, ki je bil postavljen v 18. stoletju. Nato se podamo mimo Sedejeve kapele iz leta 1860 in si ob poti do gotske cerkve sv. Brikcija, ki stoji na hribu sredi pokopališča, ogledamo še najstarejšo obnovljeno hišo iz 17. stoletja in kapelo Lurške Matere Božje. Po ogledu se vrnemo do glavne ceste in se usmerimo levo proti Smrečju do odcepa za Šuštarjev graben.
Z glavne ceste krenemo levo in hodimo po ozki asfaltni cesti, ob kateri se pretaka majhen potok. Po prehojenih nekaj sto metrih se začnemo vzpenjati po klancu vse do zadnje, to je Šuštarjeve kmetije. Poljska pot nas vodi nad kmetijo po strmem bregu, mimo njiv in po kolovozu skozi gozd vse do kmetije Bevc. Če pa si želimo ogledati skalne pečine, poimenovane Struge, se malo pred kmetijo odcepimo desno in po nekaj sto metrih lahko z malo sreče na skalnih stenah opazimo gamse. Starejši ljudje vedo povedati, da je v času pred prvo svetovno vojno na tem kraju stala kovačnica, v kateri je neki prišlek, po poklicu kovač, koval oziroma ponarejal avstro-ogrske cesarske kovance.
Vrnemo se in pot nadaljujemo do kmetije Bevc. Tik nad njo se pot razcepi: levo proti Vidmarju in desno proti kapeli, ki stoji ob glavni cesti. Obe poti nas vodita do istega cilja. Če se odločimo za levo, se le malo naprej že ob prvi markaciji povzpnemo desno na gozdno stezo vse do travnika. Prav kmalu uzremo smreško cerkev in pod njo Rusovo kapelo. Če se odločimo za smer proti kapeli ob cesti, se na priključku z glavno cesto usmerimo levo proti Smrečju. Če pa nas je strmina klanca utrudila, se lahko spočijemo na klopi pri kapeli, ki so jo v znamenje zahvale ob vrnitvi cerkvenih zvonov postavili smreški fantje leta 1931. Od tod se nudi prelep razgled na okoliške hribe in doline.
Po počitku nadaljujemo pot do Smrečja in prispemo do cilja. Na nadmorski višini 715 m stoji cerkev Marije Vnebovzete, ki sega v 10. ali 12. stoletje in je bila vseskozi zbirališče romarjev z glavnim shodom na veliki šmaren. Tu si vzamemo čas in posedimo ali pod krošnjo mogočne lipe, ki spada v dendrološki naravni spomenik, ali pa na klopci ob cerkvi, od koder seže pogled do Ljubljanskega barja, Kamniških Alp, Zasavskega hribovja, Snežnika …
Pod cerkvijo oziroma pod cesto je bila v 19. stoletju postavljena Rusova kapela (1868) in pred nedavnim obnovljena, katere posebnost je, d a stoji na studencu ali kalu. Ker je mimo nje vodila prvotna romarska pot, so romarji izpod nje zajemali vodo in si ob prihodu na cilj potešili žejo. Dandanes ta voda ni več primerna za pitje, zajamete pa si jo še vedno lahko. Dobre gostinske storitve nudi tukajšnja Gostilna Kasarna.
Prehodili smo pol poti in za nami je ura in pol zmerne hoje. Pot nadaljujemo v smeri Rovt, mimo Smrekarjeve hiše, kjer je nad glavnim vhodom vzidan sklepnik MB z detetom iz konca 15. stol., dimnik hiše pa krasi nenavaden vetrokaz v podobi leva. Po približno enem kilometru prispemo do razcepa. Pod bližnjo rovtarsko lovsko kočo si lahko ogledamo nasad ameriških borovcev – duglazij, ohranjenih iz časov veleposestnikov, ki spadajo v naravni spomenik Slovenije.
Pot nadaljujemo desno in sledimo označbam do obeh Plečnikovih kapel. Na klopeh se lahko odpočijemo, nato se spustimo navzdol do kmetij na Podpesku. Ne daleč stran, pod kmetijo Riharjevih, stoji znamenje – križ, kjer zavijemo levo po klancu navzdol vse do vasi Podlipa. Romanje končamo pri informacijski tabli. V Gostilni Jurca se lahko ponovno okrepčamo in če nam moči še niso pošle, zavrtimo še vrtečo mizo.