Show menu

Jožef Petkovšek

Vrhniški umetnik, ki je po svoji smrti postal mitična kultna figura slovenskega slikarstva.

Beneška kuhinja
Beneška kuhinja
Hiša ob vodi
Hiša ob vodi
Doma
Doma
Pismo
Pismo

Jožef Petkovšek je eden najbolj samoniklih slovenskih slikarjev 19. stoletja. Njegovo delo označujeta žanrska in krajinarska tematika, v katerih išče ekspresivni izraz, vpadljiva je tudi nedokončanost slik. Na njegovi najbolj znani sliki Doma je mati upodobljena z nedokončano roko.

Rodil se je na Verdu, osnovno šolo obiskoval na Vrhniki in v Idriji, kasneje pa je tri leta obiskoval ljubljansko realko. Tri leta je nato kot vojak bival v Bosni.  Šolati se je začel pri rojaku Simonu Ogrinu, ki ga je leta 1882 usmeril v Benetke, od tam pa je še istega leta odšel na akademijo v Muenchen in nato v Pariz. Leta 1885 se je vrnil v Muenchen, od tam pa domov, na Vrhniko, kjer se je kasneje poročil z mlado Marijo Filipesco. Že na poročnem potovanju je doživel prvi napad duševne bolezni. Odtlej je živel med umobolnico in domom, zapadel je tudi v precejšnje dolgove, tako da je uvedel delno razprodajo premoženja in dela posestva.

Umetniška vrednost njegovih slik je bila na razprodaji ocenjena kot nična in mnogo se jih je porazgubilo. Šele po smrti so ga upoštevali najprej umetniki, zlasti Rihard Jakopič in Ivan Cankar (črtica Petkovškov obraz), pozneje pa je bil prepoznan kot predhodnik ekspresionizma in predvsem kot začetnik eksistencialno občutenega slikarstva, t.i. temnega modernizma. Zaradi svoje usode, nerazumljenosti v meščanski družbi in celo med domačimi, med katerimi se je čutil tujca, kot je posebej razvidno iz izrazno zgoščene psihotično tesnobne slike Doma, je postal mitična kultna figura poznejšega slovenskega slikarstva.