SISI
Show menu

Začeli smo s čiščenjem rimskega zidu

9. 10. 2017

Vrhnika, 30. september – Na zadnji septembrski dan se je na Cesarskem vrhu, v neposredni bližini osamosvojitvenega spominskega obeležja, zbralo približno 25 občanov, starih in mladih. Njihov cilj je bil očistiti čim več metrov tamkajšnjega rimskega zidu, ob katerem bo potekala tematska pot s poudarkom na naravni in kulturni dediščini.

Obnova rimskega zidu poteka v okviru večjega projekta Claustra+, ki združuje devet partnerjev iz Slovenije in Hrvaške. Vodilni partner je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, vrhniški podprojekt pa vodi Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. V okviru projekta bodo na več koncih v Slovenije in na Hrvaškem obnavljali rimski (ali kot ga tudi imenujejo, ajdovski) zid, na vrhniškem koncu v skupni dolžini dveh kilometrov. Skupna vrednost projekta (v Sloveniji in na Hrvaškem) znaša 1,78 milijona evrov, od katerega 85 % odstotkov prispeva Evropska unija preko Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Prišli so stari in mladi

Prve delovne akcije se je udeležilo okoli 25 občanov. »Zelo nas je razveselil takovisok odziv, sploh pa struktura občanov, saj so prišli stari in mladi, tako žene kot možje,« je o delovni akciji na Cesarskem vrhu pojasnila Urška Stražišar, ki na ZIC vodi omenjeni podprojekt. »Očistili smo dostop do zidu ter od dvesto do tristo metrov zidu. V veliko pomoč nam je bil markacijski odsek Planinskega društva Vrhnika, ki ima ogromno izkušenj s tovrstnimi projekti.« Med brnenjem motorne žage so padala manjša drevesa, sekalo se je grmovje. Drobna debla so zlagali na kup, medtem pa so drugi odstranjevali drobno podrast v neposredni okolici zidu. Na delovišču smo srečali tudi enajstletna Tima Rančovain Bora Mesca, ki sta neumorna odnašala vejevje. »Ful rada raziskujeva stare stvari,« sta morebitna bodoča arheologa hitela odgovarjati na vprašanje o razlogih obiska delovne akcije. Tudi Borovo mami Simono Ogrin z Vrhnike je na Cesarski vrh pripeljala radovednost: »Iskreno povedano, še nikoli nisem videla rimskega zidu in je bila ta delovna akcija odlična priložnost, da izkoristim prijetno s koristnim – spoznam nekaj novega in še nekaj naredim za lokalno skupnost.«

Razgledišče, klopce, table, arheostereoskop

Projekt mora biti narejen v 30 mesecih, to je do januarja 2020. Kaj bo tedaj, če ne že prej, mogoče videti na terenu na vrhniškem koncu? Stražišarjeva pojasnjuje, da bo trasa potekala od Cesarskega vrha do približno Gostilne Mesec na Zaplani, to je v dolžini dveh kilometrov. »Ob zidu bomo uredili pohodno pot, poleg tega pa bomo postavili še informativne table, klopi in smerokaze. Na neki točki bo urejeno razgledišče po vrhniški kotlini z označenimi znamenitostmi kulturne in naravne dediščine. Postavljen bo tudi arheostereoskop, pogled v katerega bo obiskovalcem ponudil 3D podobo zidu.« Kot je dejala sogovornica, zidu ne bodo nikjer postavljali na novo ali gradili njegove imitacije, pa čepravbi si številni obiskovalci to verjetno želeli. »Predvideva se restavriranje ostankov dveh stolpov, ki se nahajata na omenjeni trasi, dočim kakšnega zidanja v smislu gradnje replik zidu ali stolpov, ne predvidevamo.«

Delovne akcije bodo še sledile

Kerje ostalo še kar nekaj trase neočiščene, bodo v prihodnosti še potekale delovne akcije. Vsaj tri so še predvidene, kar pa bo ostalo, bo predvidoma očistil zunanji izvajalec. Ker gre za arheološke ostanke, bodo dela potekala pod nadzorom in v vednosti Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ob rimskem zidu so potekala čiščenja oziroma arheološki posegi že v preteklosti, in sicer v 50. in 60. letih preteklega stoletja, na mestu nekdanjega stolpa na Cesarskem vrhu.

Rimski zid, zgrajen v 3.­ 4. st. n. št., naj bi branil Rimski imperij pred vdori vzhodnih ljudstev. Na območju občine Vrhnika, med Verdom in Zaplano je bil dolg skoraj 10 km, širok 1 m in visok 2 do 3 m. Drugi pomembni odsek rimskega obrambnega zidu z številnimi stražnimi stolpi je potekal preko Pokojišča. V bližini Štampetovega mostu v sklopu rimskega obrambnega zidu stoji edini rekonstruiran obrambni stolp, ki je varoval rimsko cesto.

(besedilo, foto: Gašper Tominc)