SISI
Show menu

Vrhnika je bogatejša za novo stalno razstavo

15. 9. 2016
Odprtja nove stalne razstave Moja Ljubljanica v pritličju Kulturnega centra Vrhnika, kjer je na več kot tisoč kvadratnih metrih razstavljenih preko 400 originalnih predmetov iz struge reke Ljubljanice in kolišč na Barju, sta se udeležila tudi predsednik vlade Miro Cerar in kulturni minister Tone Peršak.

Vrhnika z odprtjem muzeja, ki ga gledano po muzejski stroki niti ne bi smeli tako imenovati, zaključuje svojo največjo letošnjo investicijo na področju družbenih dejavnosti. Dolgo časa se je iskala vsebino pritličja Kulturnega centra, nekdanje šivalnice IUV, je pojasnil Janko Skodlar, vodja projekta s strani občine. Za prvotno predlagane športne površine po njegovem mnenju prostor ni najbolj primeren, zato so iskali nove rešitve. Na koncu je prišla ideja o muzeju, o katerem je že pred tem občino nagovarjalo vrhniško muzejsko društvo. Vse skupaj se je nato poklopilo v tako imenovanem projektu Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, v okviru katerega je občina v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane ter Biotehniško fakulteto v Ljubljani raziskala in zavarovala rimsko ladjo pri verdskih ribnikih, uredila tamkajšnjo brežino, preučila možnosti mokrega depozitorija, izkopala in predala v konzervacijo tamkajšnji deblak in kot krono vsega skupaj vzpostavila v pritličju Kulturnega centra še stalno razstavo – danes imenovano Moja Ljubljanica.

Kaj lahko vidimo?

Kot je bilo zapisano v sporočilu za javnost, je idejna zasnova razstave plod Irene Šinkovec iz Mestnega muzeja Ljubljana in Damijana Gašpariča iz vrhniškega arhitekturnega biroja Delavnica. Rdeča nit razstave je reka: njen podzemski svet, dno, gladina in brežina. Vsak od omenjenih svetov je prikazan na svojstven način: podzemski z temnim hodnikom v katerem raziskujemo podzemno Ljubljanico; dno oziroma strugo simbolizirajo arheološke najdbe, gladino oziroma breg pa v nadstropju višje predstavlja zgodovina Vrhnike in okolice od srednjega veka do današnjih dni. Arheološki razstavi daje poseben pečat velikanska vitrina z delom Zbirke družine Potočnik – areholoških predmetov, ki jih je v Ljubljanici pred desetletji našel Miro Potočnik – in pa deblak, na katerega pa zaenkrat spominja samo silhueta. Čeravno je bil eden od glavnih razlogov za vzpostavitev razstavišča, bo vanj postavljen šele čez nekaj let – ko bo končan postopek njegove konzervacije. Dvatisoč let star rimski deblak je dolg 15 metrov in velja za enega največjih tovrstnih v Evropi. Razstava se zaključi z aktualnimi prizadevanji za čisto Ljubljanico (ločevanje odpadkov, čistilna naprav), kar predstavlja vrhunec sobivanja človeka z omenjeno reko.

Minister o kulturnem zemljevidu, premier o sodelovanju

Odprtja razstave Moja Ljubljanica sta med drugim udeležila tudi premier Miro Cerar in kulturni minister Tone Peršak, ki o muzeju povedala same lepe besede. Peršak je menil, da je Vrhnika s pričujočim »muzejem« stopila na zemljevid kulturnega turizma, hkrati pa občini čestital, da je uspela oživiti že tako rekoč propadanju zapisan objekt nekdanje šivalnice IUV. Tudi premiera Cerarja je razveselilo, da se Vrhnika prebuja in razvija, podobno kot se – tako premier – dogaja z našo domovino. Pohvalil je vrhniški odnos do naravne in kulturne dediščine ter smele načrte prihodnjega sobivanja z njo. Dejal je še, da takšno sodelovanje različnih strok, javnosti in različnih nivojev javne uprave z enim samim ciljem, lahko zgled celi državi. Očitno ga je Vrhnika prepričala, kajti obljubil je tudi pomoč države pri primerni obeležbi stoletnice Cankarjeve smrti leta 2018. 

Reka sedmerih imen in tisočerih najdb

Reka Ljubljanica ni samo slovenski, marveč svetovni fenomen, meni Andrej Gaspari, podvodni arheolog in tudi soavtor razstave. Zaradi njenega mladega nastanka skriva na svojem dnu pravo bogastvo arheoloških najdb od mezolitika skozi prazgodovino, rimsko dobo, do srednjega in novega veka. Neverjetne najdbe, ki so tako rekoč na dosegu roke, dobro ohranjene in v »neizmernih« količinah, so neprecenljivo ogledalo preteklosti, zato ne preseneča, da želijo Ljubljanico umestiti na Unescov seznam kulturne dediščine. Omenjena reka je bila še do pred stoletja glavna prometna žila med današnjo prestolnico in Vrhniko, zato se je  v njej nabralo za ogromno predmetov, ki so v njej končali naključno (recimo ob nesrečah) ali namerno – kot daritev bogovom. Res, reka Ljubljanica je lahko s svojimi najdbami, kot je to nekoč že omenil Cankar in na odprtju razstave tudi direktor Muzej in galerije mesta Ljubljane Blaž Peršin, enajsta šola za vse nas. 

Delo se šele začenja

Razstavišče bo vodil Zavod Ivana Cankarja Vrhnika ob strokovni pomoči ljubljanskega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane. Čeprav je projekt z odprtjem muzeja na nek način zaključen, pa se za upravljavca pravo delo šele začenja. Kot je dejal Boštjan Koprivec iz ZIC Vrhnika, bo njihova naloga, da skrite zaklade Ljubljanice čim bolje približajo domačim in tujim gostom ter da bodo razstavišče zapuščali s ciljem, da si nekatere naravne in kulturne dediščine ogledajo tudi v naravi. 
Vrata muzeja bodo odprta vse dni v tednu med 10. in 18. uro, razen ob ponedeljkih. Vstopnice so primerne za vsak žep: družinska stane 10 evrov, odrasla 5, za otroke, študente, dijake in upokojence pa 2,5 evra.

(Gašper Tominc, foto: GT)