SISI
Show menu

Cankarjev spomenik

Kako je prišlo do tega, da Ivan Cankar že več kot osem desetletij sedi ob Tržaški in tuhta?

Spomenik Ivanu Cankarju stoji v središču Vrhnike

Ivan Cankar je poznan po številnih anekdotah. Nekoč je v družbi dejal: ''Ko bom jaz imel spomenik, hočem takega, da bom sedel, ne maram stati.'' In res so Vrhničani z izbiro podobe kipa ob Tržaški izpolnili željo največjega slovenskega pisatelja in dramatika.

Kmalu po Cankarjevi smrti, januarja 1919, se je na Vrhniki oblikoval odbor za postavitev spomenika znamenitemu rojaku. V desetletnih pripravah za realizacijo te naloge so se obrnili tudi na naše zdomce v Ameriki. Ti so se odzvali in v Detroitu ustanovili odbor za zbiranje prispevkov za spomenik. Ker so se ameriški Slovenci želeli v čim večjem številu udeležiti odkritja spomenika, je Odbor določil, da bo slavnostna otvoritev v poletnem času leta 1930.

Za mesto postavitve spomenika so določili prostor ob Novi cesti, danes Tržaški, ob takratni Kmetski posojilnici (danes občinski stavbi). V Cankarjevi mladosti je bil to prostor, kjer so ''Jelovški'' spravljali hlodovino pripeljano iz gozdov, preden so jo odpeljali naprej, v razrez. To so bile znamenite Mesarjeve klade, po katerih so plezali in se na njih igrali deček Ivan Cankar in njegovi sovrstniki.

Na natečaju za oblikovanje spomenika je sodelovalo 10 slovenskih kiparjev. Odbor se je na koncu odločil za delo kiparja Iva Jurkoviča z naslovom ''Mislec''. Razložili so, da je ta osnutek najbolj všeč Vrhničanom, ker jih najbolj spominja na dejansko Cankarjevo podobo.

Številnih slovesnosti ob odkritju spomenika in spominske plošče na hiši na Klancu, se je udeležila množica ljudi od blizu in daleč. V velikem številu so na Vrhniko prišli tudi zdomci iz Amerike. Kulturne prireditve so potekale že 9. avgusta, najbolj slavnostna pa je bila nedelja, 10. avgusta 1930.

ZEMLJEVID

TIC Vrhnika
(01) 755 10 54
051 661 063